Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šoli Prepoznavanje in spremljanje nasilja v šoli z vprašalniki Vprašalniki in lestvice za delo s posameznimi učenci Spremljanje težavnega vedenja Lestvica znakov hiperaktivnega vedenja Lestvica znakov težav s pozornostjo Lestvica znakov opozicionalnega / kljubovalnega vedenja Priročniki in gradiva z delavnicami Samozavedanje, samovrednotenje, pozitivna samopodoba (6 do 8 let) Vedenje, takšno in drugačno (9 do 11 let) Vprašalniki in lestvice Lestvice pozitivnega samovrednotenja Spodbujanje grafomotorike Spodbujanje razvoja drobno gibalnih, grafomotoričnih in pisalnih spretnosti Starejši priročniki in gradiva Vprašalniki in lestvice za svetovalno delo Strani za naročnike |
||
Katalog in naročilnica
 |
Spremljanje težavnega vedenja pri otrocih in najstnikih
PRIROČNIK Z LESTVICAMI
LESTVICA ZNAKOV HIPERAKTIVNEGA VEDENJA (2. prenovljena in posodobljena izdaja)
Avtor: dr. Kristijan Musek Lešnik Izid: februar 2016 Cena: 32,00 EUR (cena zajema možnost neomejenega razmnoževanja lestvic za potrebe šole)
|
Lestvica LZHV je uporabna kot pripomoček za prepoznavanje otrok, ki imajo težave z obvladovanjem impulzov, nemirnostjo in hiperaktivnim vedenjem, in kot orodje v začetnem procesu načrtovanja učinkovitih strategij za pomoč tem otrokom. Namenjena je psihologom, svetovalnim delavcem in drugim strokovnjakom kot dopolnilna informacija s strani tistih, ki dobro poznajo otroka in njegovo vedenje v razredu ali v drugem okolju.
Lestvica LZHV daje dva pomembna podatka, oceno pogostosti vedenj, ki opozarjajo na morebitne težave s hiperaktivnostjo ter oceno spreminjanja izraženosti vedenj, ki opozarjajo na morebitne težave s hiperaktivnostjo.
Priročnik zajema 12 različic lestvice, po 3 za mlajše dečke, mlajše deklice, najstnike in najstnice. Za vsako skupino so predvidene tri različice lestvice: prva je namenjena beleženju pogostosti posameznih znakov vedenja, druga beleženju spreminjanja vedenja, tretja pa omogoča beleženje tako pogostosti znakov kot tudi opažanju sprememb v določenem časovnem obdobju.
Kategorija: lestvico lahko uporablja šolski psiholog, šolski svetovalni delavec, ali drug strokovnjak na področju svetovanja otrokom in mladostnikom Starostni razpon: od 6 let naprej Število postavk: 10 Število različic lestvice: 12 Čas izpolnjevanja: 5 do 10 minut Čas vrednotenja: do 5 minut Izpolnjevanje lestvice: starš; učitelj; odrasel, ki dobro pozna otroka oziroma učenca; pri najstnikih lahko vrstnik |
Mnogi otroci so občasno nemirni, impulzivni. Mlajši otroci imajo že po naravi veliko energije, ponavadi več kot je imajo odrasli okrog njih. Za nekatere je značilna naravno višja raven aktivacije kot za druge. Zato je pri kakršnem koli opisovanju in interpretiranju posameznih vedenj nujna izrazita previdnost: vsak otrok, ki ima nekoliko več energije kot sorojenci ali je bolj živahen od večine sošolcev, še ni hiperkinetičen. O hiperaktivnosti lahko govorimo, ko je otrok neprestano pretirano aktiven, ko je v tem vedenju agresiven, impulziven ali se ne zmore nadzorovati, ali ko ga njegova raven vzburjenja in aktivacije ovira v socialnih odnosih in pri šolskem delu.
Hiperaktivno vedenje se običajno izraža kot skupina več značilnih vedenj, ki jih lahko zaznamuje neprestana aktivnost, nemirnost, pretirano govorjenje, odkrenljivost, impulzivnost, težave s koncentracijo, težave s sodelovanjem pri mirnih skupinskih dejavnostih in podobna vedenja. Težave z nemirnostjo in hiperaktivnim vedenjem lahko ovirajo otrokovo oz. mladostnikovo življenje in delo v šoli in v drugih socialnih okoljih. Nemirni otroci so lahko nesrečni zaradi svojih težav z obvladovanjem impulzov, lahko postanejo tarča vrstniškega nasilja, imajo težave z navezovanjem stikov, težave pri šolskem delu in učenju, ali jih učitelji strože obravnavajo. Zato je prepoznavanje znakov hiperaktivnega vedenja pomembno za načrtovanje ustrezne pomoči in podpore otrokom in učencem, pri katerih ta vedenja vplivajo na uspešnost v šoli in v različnih socialnih situacijah, od odnosov z vrstniki do odnosov z učitelji.
Lestvica je namenjena oceni znakov hiperaktivnega vedenja, ne pa postavljanju diagnoze hiperaktivne motnje ali ADHD. Če rezultati posameznega otroka ali mladostnika opozorijo na težave na področju obvladovanja impulzov in hiperaktivnega vedenja, je smiselno razmisliti o poglobljeni analizi, obravnavi in odpravljanju teh težav, njihovih vzrokov in posledic. Če psiholog, svetovalni delavec ali drug strokovnjak na podlagi rezultata na LZHV meni, da bi lahko pri otroku ali mladostniku šlo za resnejše težave z obvladovanjem impulzov, ali za hiperaktivno motnjo, je za njihovo ugotavljanje potreben nadaljnji podrobnejši in poglobljen diagnostični postopek.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
